Zeleni kras predstavlja regijo z izjemno naravno dediščino in z visoko stopnjo gozdnatosti, saj gozdovi pokrivajo 73 % ozemlja, medtem ko kar 54 % ozemlja spada v območje Natura 2000. Z obsegom 1456 km2 in populacijo 53.092 prebivalcev je regija opredeljena kot območje s pomembnim naravnim kapitalom. Njena razvojna paradigma se osredotoča na koncept trajnostne gospodarske rasti, ki je usmerjena v ohranjanje in vzdržno rabo naravnih virov.
Pokrajina regije Zeleni kras je oblikovana z geološko sestavo kraških kamnin, ki jo odlikujejo velika vodnatost ter prisotnost gozdov in travnikov. Ta kompleksna geografska zasnova ustvarja ugodno okolje za raznoliko biotsko raznovrstnost. Regija je znana po visoki stopnji biotske raznolikosti, ki se kaže v prisotnosti vseh treh evropskih velikih zveri: medveda, volka in risa. Poleg tega je regija Zeleni kras uvrščena na Unescov seznam prvobitnih bukovih gozdov, kar poudarja njen izjemen ekološki pomen in vlogo pri ohranjanju naravnega ekosistema ter biotske raznovrstnosti na evropski ravni. V regiji so tudi tri izjemne jame – Postojna z jamskim vlakom, ki obiskovalce popelje v podzemlje, Križna s podzemnimi jezeri in Planina, ki je znana po največjem sotočju podzemnih rek v Evropi.
Fokusno območje in izzivi
Kljub bogati naravni pokrajini je območje zaradi tradicionalne industrije in proizvodno usmerjenega gospodarstva tudi ena od gospodarsko manj razvitih regij. Glavni izzivi in prednostne naloge izhajajo iz pomanjkanja strateškega načrtovanja rabe zemljišč v Sloveniji v zadnjih desetletjih. Da bi to odpravili, mora regija prednostno določiti območja, na katerih bodo usmerjena prizadevanja v regionalno prostorsko načrtovanje, s ciljem zagotoviti trajnostno in strateško načrtovanje rabe zemljišč na območju Zelenega krasa.
Cilji
Na območju Zelenega krasa so pomembni cilji boljše upravljanje stanovanjskih in industrijskih območij. Glavni poudarek je na uravnoteženju povpraševanja po prostoru za stanovanja in industrijo z ohranjanjem gozdov in zaščitenih območij. Drugi ključni vidik je vključevanje obnovljivih virov energije v pokrajino. Vsi ti cilji izhajajo iz nujne potrebe po obravnavi podnebnih sprememb, zlasti ekstremnih vremenskih pojavov.
Cilj projekta je spodbuditi dialog, razumevanje in soglasje med zainteresiranimi stranmi glede regionalnih izzivov. To vključuje vključevanje zainteresiranih strani na regionalni ravni, zlasti s poudarkom na vprašanjih podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti. Z aktivnim vključevanjem deležnikov in spodbujanjem sodelovanja projekt ne prispeva le na regionalni ravni, temveč tudi na nacionalni ravni. Cilj je opredeliti in izvesti najbolj izvedljive scenarije za učinkovito spopadanje z vplivi podnebnih sprememb ter zagotoviti trajnostno in odporno prihodnost regije Zeleni kras.
Photo: Aleš Petrič